Previdno je zapahnil vrata, po tihem, brez hrupa. Potem je za trenutek napel ušesa in čakal, da morda iz teme, ki je postajala vedno gostejša, zasliši kakšen glas, čakal je dolgo, petnajst minut če ne celo pol ure, toda vsepovsod naokoli je vladala gluha tišina.
Za trenutek se mu je oddahnilo, s težavo je požrl cmok, [...]
A te kakšen moški rajca?
A te sploh še kakšen moški rajca, me je vprašala Simona, medtem ko sva v tišini poletnega jutra srebali kavo in pogledovali proti marelici na sosedovem vrtu, ki se je, polna, v rumenem in zrelem, košatila pred najinimi poželjivimi očmi, pa nič zato.
V želodcu so se mi že ob vprašanju, ki [...]
Jutro, ki me je danes prebudilo, je bilo drugačno od običajnih juter. Predvsem zaradi psa. Sicer ne mojega, ampak hčerkinega. To, od kod temu tečnežu ideja, da sem ravno jaz tista prava oseba, s katero želi oditi na rani jutranji sprehod za lulanje in kakanje, ne vem.
Vem pa, da si podobnega oboževanja z njegove strani [...]
Stal je med vrati, ko je nenadoma zazvonilo, prav rezko je zarezalo v gluho tišino, ki se je lovila med belimi omaricami in se zapletala v polivinilasto zaveso, ki je ločevala kotiček za odvzemanje krvi od ostalih prostorov.
Namrščil se je in se nehote zavil v šal, ki mu je mahedral okoli vratu.
»Boš ti?« je pomignil [...]
V teh vročih julijskih dneh sem bila že nekajkrat v dilemi o tem, kakšna tašča sem. Dolgo časa sem bila prepričana, da boljše ni, to mi je sicer že večkrat dala vedeti tudi edina snaha, ki jo imam, žal pa se bojim, da bi svoje dobro mnenje preklicala, če bi vedela, kakšne misli se mi [...]
