Splet dogodkov je nanesel tako, da sem se pred leti ravno na velikonočno soboto prvič srečala z Vero, Tonetom in njuno številno družino. Če bi se lahko za hip poigrala z besedami, potem bi lahko rekla tudi z vero in z Vero.
Bilo je neko posebno doživetje, ki ga že dolgo časa nisem začutila v sebi [...]
Ko sem gledala včerajšnja Trenja, se mi je zdelo, da sem padla v nekakšno najbolj odurno ameriško nizkocenovno grozljivko.
Moj Najdražji, ki je sedel zraven, ni bil tiho in je s pestrim »mornariškim« besednim zakladom komentiral obnašanje tistih žensk, ki so za omizem predstavljale nekatere uradne inštitucije. Po dolgem času sem mu morala dati prav, [...]
Zinkino pismo
Sedim na postelji, v roki držim vrv in jo gledam. Pred nekaj minutami sem plezala po lestvi in jo poskušala oviti okrog trama na podstrešju.
Ni šlo. Bila sem premajhna, da bi ga lahko dosegla. Potem sem poskušala drugače: vrv sem zvila tako kot delajo kavboji.
Nič.
Vse skupaj je zgrmelo na tla.
Hudič, [...]
ALI JE TUDI TO BILA LJUBEZEN ?!
************************
O ljubezni je bilo napisanega že toliko lepega, da bi bila vsaka moja beseda pravzaprav odveč. Toda potem ko sem slišala Lidijino zgodbo, sem začela razmišljati drugače: da ljubezen velikokrat naredi iz nas bedake. Tega se ponavadi zavemo šele takrat, ko je prepozno. Ko se ničesar več ne da [...]
Še zmeraj isti dan
Zatrepetalo mi je srce, skozi telo mi je šinila elektrika, v grlu me je zadrgnilo, bila sem kot omotičena, počutila sem se brezupno, še huje kot katerokoli sekundo dneva, ki sem ga preživela v nenehnem begu pred sabo, a le za drobno sekundo, potem pa sem počasi, a odločno izmaknila roko, si [...]
16. junij - pozno popoldne
Nikamor se mi še ni mudilo. »Kaj pa, če bi šla obiskat Moniko v skupnost Svetloba?« sem si rekla.
Bila sem negotova, kaj pa, če ji ne bo do tega, da bi me sprejela. Potem sem zamahnila z roko, zdelo se mi je nemogoče, da bi Monika kogarkoli napodila stran od hiše. [...]
