dekolte z nazobčanim robom
v nočeh,
ko zvezde se prižgo,
poglej v nebo….
vidiš grad iz sanj?
in tam na oknu je nekdo,
ki maha ti….
morda v slovo?
kdo ve….
le grad iz sanj
izgine v dan
kot da ga nikoli ni bilo….
in sreča pade ti na tla
ujeti se je več ne da….
morda….
morda čez tisoč let,
bo grad iz sanj
prižgal luči,
da prideš vanj-
domov.
11.05.2008 ob 20:26
Morda pa res
!
11.05.2008 ob 21:54
običajno sem zelo prizemljena. ampak…se zgodi….včasih me odnese in potem še sama ne morem verjeti, da sem res lahko tako sentimentalna.
še dobro, da imam običajno vsa tovrstna vrata trdno zapahnjena in ključ varno skrit
15.05.2008 ob 00:20
mica,
pa ti tudi pesniš?
Krasno. sem tega vesela. In pesem ima šreroški pomen.
15.05.2008 ob 06:20
ohja, so bili časi, ko sem tudi to počela. Vendar- po duši nisem pesnica, premalo sem romantična
in preveč realna.
Pa v pesmih se človek preveč razkrije in nato imam občutek kot da bi gola hodila po svetu
kriza, ane?
16.05.2008 ob 01:28
mica,
meni se zdi, da se preveč razkrivaš v prozi
16.05.2008 ob 06:36
seveda lahko tako misliš, a le s predpostavko, da mi NE priznavaš pisateljskega daru.
Edinole v tem primeru
In če se me bere s predpostavko, da pišem hm…spomine, potem so bralčevi občutki res dvoumno grozni
Če pa me bereš …..na način kot bereš katerokoli knjigo, ki jo vzameš v roke, pa lahko rečeš edino to, ej, kako ima ta babnica bujno fantazijo in kako dobro piše
16.05.2008 ob 06:44
PS
še tale anekdota:
nekoč so me prosili, naj ob 50. letnici nekoga, ki ga NISEM poznala, nikoli videla, nikoli predtem slišala zanj, napišem ene sorte pozdravni govor. Ok, jim rečem, povejte mi nekaj detailov tega gospoda, toliko, da moja domišljija dobi krila. In so to res storili.
A potem me, čez čas (ko sem na to že zdavnaj pozabila) na praznovanju nekega RD spoznajo z njegovo ženo, ki pa se je do mene obnašala izrazito hladno.
ker pa- na srečo- nisem tip človeka, ki bi se ob takem trapastem obnašanju umaknil v ilegalo- jo zvabim v en kot jo jo odkrito postavim pred dejstvo, da mi pove, kaj sem ji, za vraga, naredila.
In veš, kaj mi reče?
Da mi, glede na tisti prosti spis, ne bo nikoli verjela, da z njenim možem nisem imela “nič”.
kršenduš.s
No, na srečo, so se stvari doro razpletle, danes greva pogosto skupaj na kavo, obe se smejiva na račun tistega dogodka, a vendarle…Kaj pa- če se ne bi nikoli srečali in bi ona živela do konca življenja v prepričanju, da sem nekakšna kura, ki skače po tujih kurnikih?!?