ENO PIVO, LEPO PROSIM
Pravili so mi,
da Jaga baba odnaša
sitne otroke v svoj brlog,
kjer jih priveže
za kljuko na vratih
in jih pusti stradati.
Ampak meni to ni bilo mar,
saj sem bila pridna in ubogljiva.
Le nikogar ni bilo,
ko sem prosila za malo ljubezni,
zato bi bila
tudi z Jago babo zadovoljna.
Potem je prišel on,
saj veste kdo.
Imel je črne lase,
modre oči
in bil je visok točno 187, 5 cm.
Ko sem kričala
in moledovala za ljubezen,
je bral časopis
ali pa odšel na pivo.
Čakala sem pol življenja,
da si prišel ti.
Še sama ne vem,
od kod si se vzel.
Imel si velika ušesa,
bil si plešast,
nosil si očala
z močno dioptrijo.
In ko si mi poklonil svoje srce,
si se nerodno spotaknil
in se komaj ujel za vejo bližnjega grma.
Toda potem je bilo lepo.
Vzel si me v naročje sanj
in svet okoli naju je v trenutku postal drugačen.
Nekoč sem te videla na kolenih.
Iščem ključ,
si rekel
in se nasmehnil.
Grad, ki sva ga zgradila na oblakih
odtlej propada,
ker ni nikogar,
da bi prezračil sobane.
Včeraj te ni bilo.
Malo predolgo.
Slučajno sem se ozrla
skozi okno bifeja
zraven balinišča.
Sedel si s prijatelji
in pil pivo.
OK.
Tudi prav.
Grem pogledat, če se
Jaga baba še skriva pod posteljo.
Ostala mi je samo še ona.
/letnica nastanka: 1983, ponovno najdeno- danes zjutraj. Opis občutja ob najdbi: smejoče in dobrohotno/
11.05.2008 ob 19:09
Se staraš, mica, ali zoriš?
V teh nekaj stavkih je izlite toliko energije, toliko duše, da ti moram zaploskati!
Tvoji današnji teksti so bolj “zreli”, previdni, pa nekoliko manj nabiti z emocijami. Reciva, da si bolj zrela!
11.05.2008 ob 19:16
11.05.2008 ob 19:21
hehe, Bin, če pri nas kakšni ženski rečemo, da je “zrela”, ima to nek drug pomen
Nekaj v stilu, da te taista soeba z lahkoto zna prepeljati žejnega čez vodo
Kar se pa staranja tiče: maj je tisti nesrečni
mesec, ko se tega - iz leta v leto- boleče zavedam
Hm, nekaj imaš pa prav: nikoli nisem bila kakšna hladna riba, emocij je v žepih kolikor hočeš.
Dajana, ane, kako znajo nekateri moški spraviti žensko v zadrego?
11.05.2008 ob 20:28
Tisto zrelost, ki jo opisuješ, sem pri tebi že opazil. ;mrgreen:
Ne zameri, ni bilo hudobno mišljeno.
Je pa res! Ne daš se prepeljati žejna čez vodo. Med tem, in tistim, da boš ti drugega peljala, je le korak. Čisto kratek, in kdo ve, v katero smer?
Vsekakor imaš potencial! Tokrat smo videli njegov “pedigre”.
11.05.2008 ob 21:51
27. maja bo vse, o čemer govoriš, videno v knjižnici v Kopru.
Upam, da bo vsaj lepo vreme.
12.05.2008 ob 13:48
Kaj koprski knjižnjici pušča streha?
Tvoje delo pa res ne potrebuje zunanje svetlobe. Žari od znotraj. Torej, vreme vsekakor bo, jaz pa tudi, če bo le mogoče!
12.05.2008 ob 14:34
no, to me pa zelooo veseli.
Vreme bo, saj mora biti.
Me pa zanima, kako me bodo sprejeli na Obali. Ali jih pisanje sploh kaj zanima?
12.05.2008 ob 20:54
Imaš kaj več podatkov o dogodku? Linki, drugačni napotki? Toliko, da vsaj vem kdaj in kam bom povabil svojo boljšo polovico? Vsaj upam, da bo “vreme primerno”?
15.05.2008 ob 00:17
mica,
kar se mene tiče, boš lepo sprejeta. ne vem pa za druge primorce. A lahko koga še povabim?
15.05.2008 ob 00:18
P.S.
Ta pesem, ali karkoli že je,
me spominja na nekaj, kar se je dogajalo…, a tem kdaj drugič…
15.05.2008 ob 00:18
bin,
vidim, da te primorska vabi. Obakrat dobrodošel
15.05.2008 ob 06:23
Vladka,. seveda lahko rečeš. Bom zelo vesela, da še koga od tukajšnjih srečam. Ali pa sploh - koga od pisočih primorcev. Tvoja socialna mreža je razvejana, moja pa je nična.
10.07.2008 ob 19:17
Lepo napisano in žal, tudi že doživeto…in večna, brezvezna vprašanja…biti sam ali ne…
11.07.2008 ob 22:11
dober večer Klara,
verjetno se s podobnimi občutji srečujejo domala vsi. Le da si nekateri zatiskajo oči in si rečejo, da so - kljub vsemu- zadovoljni.
Nekje sem prebrala naslednje besede
….”Ženske smo nenavadna bitja. Najprej hrepenimo po princu iz sanj, potem pa se zapletemo s prvim bedakom, ki pride mimo. Sanjamo o tem, da bomo srečali človeka, ki ne bo zadovoljen le s steklenico piva, televizijo in tišino ob kakšni pomembnem športnem prenosu. Ne bodi vrag, nazadnje si nakopljemo na glavo prav takega. Naj bo nežen, dober, prijazen, razumevajoč…smo pisale v dnevnik takrat, ko smo bile še mlade in malce nore. Po nekaj letih skupnega življenja nepreklicno ugotovimo, da mu ni mar niti za naš rojstni dan, kaj šele za kakšno drugo ‘malenkost’.
In če moški iz ženskega ‘realnega’ življenja najde čas zanjo, potem se hoče pogovarjati o tem, da naj , za božjo voljo, prispeva kakšen tolar za nov avto, da naj kaj ukrene, da otroci ob ranih jutrih ne bodo preglasni…in podobne neumnosti”
P.S.
V resnici sploh nisem črnogleda. Še zdaleč ne.
Le realna- z veliko kilometrine in na stežaj odprtimi očmi
Pa srečno
12.07.2008 ob 13:57
Pozdravljena(i)!
Ne mislim, da si (ste) črnogleda, daleč od tega…Le da gre za to, da vse skupaj še kako drži! In tudi sama imam kar nekaj kilometrine za sabo, zato se tudi še kaj drugega sprašujem…
Pa lep dan.