ko bi bilo vsaj Je t’ aime
Priznam.
Včasih sem lahko neznosno tečna, sitna in vem, da bi me v takih trenutkih marsikdo najraje zagrabil in vrgel skozi okno.
Žal si ne morem pomagati.
Bila sem pri zdravniku, da bi mi predpisal racnije, toda ob mojem akutnem primeru, je le zmajal z glavo in mi žalostno razložil, da bi bila za moje težave najbolj pravšnja le kakšna leskova palica.
Pisala bi tudi mojemu predsedniku, toda bojim se, da bi mi, namesto zdravilnega nasveta, raje poslal kakšnega od svojih seksi svetovalcev, potem pa bi imela hudiča!
Imelo me je, da bi se obrnila na Medija, ki se pogovarja z blodečemi dušami v Onostranstvu. Če bi mi recimo priklical pokojnega igralca Staneta Severja, bi mu bila zelo hvaležna.
Zdi se mi, da bi me edino ta razumel.
Pa so mi odsvetovali.
Menda mediji poberejo preveč denarja, zato, da bi vzela kredit, mi pa ni.
Na Ministrstvo za zunanje zadeve sem že nameravala pobarati, da mi dajo domači naslov ameriškega predsednika. Zdelo se mi je, da bi me on, ki tako pogosto govori »God bless you Amerrica«, razumel.
Moj najljubši in najdražji se je moje ideje silno ustrašil.
»Ti si nora!« mi je dejal razburjeno.
»Samo piskni in te bodo obtožili terorizma!« je začel šepetati in se ozirati po sobi. Nikoli se ne ve, kdaj bi kakšen Tom Cruise ali Pierce Brosnan sredi drzne akcije namestila prisluškovalne naprave tudi pod mojo zakonsko posteljo.
Aha, tega pa še nisem povedala, kaj me pravzaprav muči.
Malo mi je nerodno, ampak….
Zadnjič sva bila z Najdražjim povabljena k Tonetu na večerjo. Poznamo se že vrsto let, vendar smo se zadnje čase bolj malo videvali, ker je bil daljše obdobje na »gospodarski misiji« v Parizu.
Da je Francija na njen pustila izjemno globok vtis, je dokazoval že predal za pošto, kjer je bilo v francoščini izpisano navodilo, kam mora poštar spustiti pismo.
Tudi objel me je po francosko, le poljubiti se mu nisem pustila. Malo zato ne, ker je moj soprog stal tik za menoj, malo pa zato, ker si Tone verjetno že cel dan ni umil zob.
Medtem ko smo veselo čebljali na verandi, se je njegova žena Pepca s svojo hčerko pogovarjala le francosko.
»Oprosti, saj vem, da ne razumeš vsega, kar rečem,« se je nato opravičujoče obrnila k meni.
»Za večerjo bomo imeli foie gras, quiche in creme brulee,« je svečano oznanil gostitelj, ko mi je galantno odmaknil stol.
Ko sem prinešeno poskusila, se mi je zdelo, da juha močno diši po blitvi in tisto, kar naj bi bila gos, je bilo nenavadno podobno piščancu.
Po tem obisku mi je nevarno narasel krvni tlak, dobila sem izpuščaje, ki so močno spominjali na ošpice in alergijo hkrati.
Vsakič, ko odprem televizijo in vidim, da se kakšen Francelj ali Polde obnašata kot da ju je sram slovenskih korenin, začnem nespodobno preklinjati.
Sveta jeza me popade tudi tedaj, ko reče naš mulc, da se ima »ful kul dobr«.
Prijateljice me sicer mirijo in mi svetujejo, naj si dobim ljubimca.
Menda bi to pomagalo.
Moj Najdražji sicer za tovrstne nasvete ne ve, upa pa, da me bo čimprej minilo.
Že zaradi praktičnih razlogov.
Ne more kar naprej paziti name v bojazni, da res zakuham kakšen mednarodni škandal.
14.05.2008 ob 00:34
To si pa lepo napisala,samo škoda,da te prodane duše ne razumejo
14.05.2008 ob 06:13
žal….anede?
se pa vsakič, ko berem blogovje, kjer se matrajo - tako v naslovih kot tudi sicer- v kakšnem od tujih jezikov, spomnim na taščo, ki je bila (da me ne bo kdo narobe razumel) izjemna ženska, zlata tašča. Bila pa je mičkeno “previdna” v izražanju
Nekoč grem s sinom k zdravniku, ker je imel črevesne težave. In ko se vrnem, me vpraša, kaj sem mu rekla. “Da ima drisko,” ji odgovorim.
Zgroženo me pogleda in me poduči, da je driska “neprimerna” beseda, da bi morala reči drugače: “da sin malo bolj čisto kaka.”
Pač…kamper- asociacije.
14.05.2008 ob 22:07
Ljubimca, mica, da bi si dobila?
Izurjen, kvaliteten ljubimec danes svoji najdražji reče “darling”. Sicer ni na nivoju! Bi se res zadovoljila z ljubimcem, ki bi te klical “ljuba moja”? Saj takega imaš že doma!
Sicer pa pravijo, da bo Bush prišel k nam, pa ga boš lahko na domačem terenu “ofatala”. Samo burke doma pusti! Tiste znotraj glave in tiste za zunaj.
14.05.2008 ob 22:28
eh, Bin, saj veš, kakšni so prijatelji.
dajo ti najbokj trapast nasvet, ker mislijo, da se te bodo s tem rešili
pri nas ne rečemo burke, ampak burkle, hehe.
Verjetno je to ista rogovilasta zadeva?
No, ja, nekaj pa moram priznati: pred leti sem se na tak način “znebila” kolegice. V soseščini smo imeli fanta, ki je nekako zamudil pravi vlak. In nekoč se mi je posvetilo, da bi bilo dobrodošlo kakšno “dobro delo”
danes sta poročena in kot mi pravita, izjemno srečno poročena.
Tako da…..včasih slepa kura zrno najde
14.05.2008 ob 22:44
Pri burkah - burklah, si falila, mica.
Mislil sem “burko”, muslimansko žensko pokrivalo. V taki opravi te res ne bi pustili blizu najslavnejšemu grmu. (Bushu).
Z burklami nas je pa že “rajnca mati” strašila. Štiri leta sem bil star, ko je umrla. Mačeha mojega očeta. Pa se še živo spominjam tistega zvoka, ko je z burklami zaropotala po betonskem tlaku v veži, kadar smo otroci preveč “dež klicali”. Tudi skrivališče, kamor smo bežali, mi je živo pred očmi. Kot bi bilo včeraj.
Taki “Francozi” se pa povsod najdejo. Nekateri sploh ne znajo več “po naše”, dokler ne stopijo na grablje.
15.05.2008 ob 06:33
zanimivo, da imava - četudi sva z različnih koncev- za to ropotajočo pošast enak izraz
Na našem koncu se je našel nek fanatik, ki je trdno voljo in vztrajnostjo zbral in potem tudi uredil slovarček narečnih besed. Pravi zaklad, prava bomba! V njem je najti besede, ki jih ljubim, ki so sicer mičkeno staroverske, ampak…strašno sočne, polne- kot zrelo neškopljeno jabolko
Ja…nekaj pa moram priznati: za šminkerje, ki nenehno pozabljajo na svoje koreninbe- tudi v najbolj banalnih situacijah- imam zmeraj pri roki kakšne grablje.
In potem se rado dogaja, da se jim na obrazu prikaže nek tak..hm…prezirljiv izraz, češ, ti, kmečka bunka ne boš nikoli videla Pariza
15.05.2008 ob 11:45
Saj nisva tako z različnih koncev!
Oba spadava v rovtarsko narečje!? Od tod sorodnost izrazov, pa tudi duš, morda? Ne pozabi, da sem ponosen “grapar”, čeprav sem za kruhom in nekaterimi drugimi mikavnimi zadevami prišel v dolino.
Tista zgodba o “prekletih grabljah”, pa ne vem, če ti je poznana? Nekoliko nejasno si se o tem izrazila. Če je ne poznaš, povej, pa ti jo napišem.
15.05.2008 ob 11:50
Zagotovo tudi za tvoje težave obstajajo terapije. Poskusi s hojo po gozdu in istočasnim glasnim deklamiranjem Prešernovih verzov ali odlomkov iz Kersnika ali Tavčarja. Ob vsaki menjavi avtorja bi še svetoval brcanje večjih kamnov, zato je priporočljiva dobra obutev. Lahko zadevo tudi poenostaviš in se preprosto zaletavaš v zid. To je na momente manj priporočljivo, ker povzroča glavobol. Po drugi strani pa je zaletavanje z glavo v zid tako ali tako vsak poskus, da bi Franceljnu dopovedala, da je bil bolj v redu ko še ni bil Francois! Takim “svetovljanom” pa res ne nuca nobena arcnija!!
16.05.2008 ob 01:27
mica,
saj si ljubimca lahko omisliš samo vizuelno. In ti ni treba nikamor hoditi
16.05.2008 ob 06:57
saj ga imam. V nasprotju z zgornjo literarno junakinjo.
idealnega.
Ne govori, le repka.
občasno sicer zalaja, ampak…nič hudega.
Konec koncev veliko moških …hm…laja tja v tri dni
Skratka, Polde je idealen.
16.05.2008 ob 23:27
Bravo Polde!
Veš, da ti prav malo zavidam?
Ti smeš vsaj včasih zalajati! (Morda, če bi bil jaz ljubimec, bi tudi smel?) Nikdar ne bom izvedel. 
16.05.2008 ob 23:53
mica,
a ni repek tisti, ki velikokrat vžge?
17.05.2008 ob 06:28
no, ja, Bin, da te spomnim: Japonci imajo zaradi te ne-zmožnosti na razpolago “tihe sobe”, v katerih visijo boksarske vreče.
Vladka….če me spomin ne vara…smo se pri biologiji pred davnimi leti, ko je bila šola še kaj vredna in nas je kaj naučila, učili, da je ta organ pri človeku že zakrnel.
Zato ne vidim …logike, hehehe.
17.05.2008 ob 08:14
mica, kaj boš potem nam rekla? Doma seveda govorimo samo slovensko, a s Frau veliko razmišljava, kako po vrnitvi na rodno grudo zlasti pti tamalih dveh, ki sta komaj začela malo nemško govoriti, to znanje ohraniti ali poglobiti. Ena od idej je seveda, da bi doma občasno nemško govorili. Ne zato, da bi se fine delali, ampak zato, da ne bi šlo znanje jezika v nič.
Ampak nisva računala, da jih bova dobila od mice s kolom.
17.05.2008 ob 09:02
kristus, Blitz, če bi tebi svetovala kaj podobnega, potem bi bilo to isto, kot če bi od tistega, ki stoji do vratu v vodi, zahtevala, naj ostane suh
Moj zapis se tiče le tistih posameznikov, ki se snobovsko afnajo v situacijah, kjer to ne bi bilo potrebno.
prepričana pa sem, da si tako ti kot tudi tisti, ki moje pisanje berejo, tako tenkočutni, da vedo, da z njim nisem mahala po vseh glavah kar povprek.
Ane?
18.05.2008 ob 00:48
mica,
si se zmazala, ma naj ti bo. Priznam, moja inteligenca je bolj pri psu
18.05.2008 ob 07:57
škoda, Vladka, da te ni bilo zraven. Včeraj smo imeli debato- dokaj konstruktivno- na primerni ravni- prav o teh repkih.
In ker je bila druščina mešana, v glavnem so bili pisoči, bi se verjetno tudi ti zabavala.
18.05.2008 ob 14:39
Bi ti kar en vic natipkal:
Vrne se sine iz tujine in se odloči malo pomagati staršem pri pospravljanju sena. Mama daj mi tisto “kakosežereče”. Mama debelo gleda. Pa saj veš, tisto za vleči seno na kup… Med govorjenjem in tavanjem po dvorišču, stopi na grablje in dobi s štilom po čelu. Benti GRABLJE… Joj sinko, vidiš da si se spomnil…
18.05.2008 ob 15:01
hehe, za tisto, kar si ti napisal v 2 stavkih, sem jaz potrebovala celo stran
ženske!
18.05.2008 ob 18:01
He. he Mica, si me potegnila za nos. Ravno sem pogledal na svojo tablo in berem naslove: e t’ aime, in si mislim, hudiča tudi Mici ni več mar slovenska beseda. No pa le ni tako črnogledo. Potem pomislim, kako bi se vse skupaj izpadlo, ko bi te povabil na kitajsko kosilo in ti začel govoriti v Tajščini. Noro, včasih ljudje naredijo prav vse samo da bi naredili globok vtis
.
21.05.2008 ob 23:39
grison,
najglobji vtis naredijo tisti, ki so iskreni do sebe.
22.05.2008 ob 06:54
grison, nekoč sem bila na nekem sestanku, in govorniku se ni bilo prav nič treba pačit po francosko, je pa res, da si je bil blazno všeč, to pa.
Pa se je govorilo o povsem banalnih stvareh (odvažanju smeti)
Letos sem imela okroglo mizo s svetovno znanim srčnim kirurgom, ki pa bi si, zaradi svoje funkcije in dela, ki ga opravlja, res lahko privoščil kakšno podobno nastopaštvo. Pa si ni. Ker je človek druge širine. Mjegove besede, četudi je govoril o zapletenih srčnih operacijah, je razumel vsak, ki je sedel v dvorani. Zmeraj trdim, da že sama komunikacija odraža neko svojstveno veličino govorca.