ZARECENO

Ko so se moji štirje otroci v njihovih najzgodnejših letih pričeli zanimati za pravljice, so postali zahtevni in izbirčni poslušalci. Ni mi kazalo drugega, kot da jih pričnem pisati sama. Pozneje sem jih pričela objavljati v različnih revijah in na RA Slovenija. 

Vse je  šlo vse po sreči, in lani, okoli Božiča, je  izšla druga knjiga le-teh, PRI HRASTU NA LEVO, z ilustracijami Marjete Cvetko-Pernuš.

26. oktobra 2007 pa so jo proglasili tudi za najboljšo samozaložniško knjigo leta 2006.

Prva knjiga z naslovom Abeceda iz Zakajčkove ulice, je bila, že kmalu po izidu, razprodana. Enako “prijazno usodo” je doletela tudi drugo z naslovom Usode.

Moja prirojena (zdrava) radovednost me je nenehno izzivala ob vprašanjih, kako so živeli naši predniki. Naredila sem kar nekaj raziskav o tem, kakšni so bili medčloveški odnosi na Žirovskem  na začetku 20. stoletja. Najbolj odmevna raziskava je bila /in menda tudi edinstvena v Slovenskem prostoru/o spolnosti, z naslovom »Agn, ret pa kače niso za igrače«.

Zadnji dve leti urejam in zbiram gradivo za Zbornik pesnic in pisateljic s Škofjeloškega. Upam, da bo sreča mila, da bomo zbrale dovolj denarja, da se bomo lahko veselile knjižne izdaja  že februarja 2008.

Nasploh sem- vsaj kar se pisane besede tiče- srečen človek.

Verjetno zato, ker mi domala vsaka, ki jo zapišem, prinaša veliko lepih in nepozabnih trenutkov… 

Milena